Resnična zgodba iz sveta mojih kreacij
Danes vam zaupam eno resnično zgodbo iz mojega sveta kreacij. Pred petimi ali šestimi leti sem delala amulete, ki sem jih poimenovala “Čarobnice”. Verjetno sem že kdaj omenila to obdobje. Nastalo jih je kar nekaj, a v nekem trenutku sem prekinila to vez. Ti amuleti so bili zelo transformativni, čutila sem se jih in nekako me je bilo strah njihovega učinka, predvsem odziva ljudi. Bili so zelo pozitivni, včasih pa se je pojavil tudi kakšen negativen odziv, kar me je prestrašilo in povzročilo strah v meni. Spraševala sem se, ali morda delam kaj narobe. Tega občutka se dolgo nisem mogla znebiti, zato sem s tem prenehala.
Odziv na amulet
Spomnim se ene osebe, ki je ob predaji amuleta jokala. Zdelo se je, kot da je dobila nekaj nazaj, kar je dolgo iskala, kar je tudi sama izrazila. Čustva so kar privrela iz nje, obe sva bili navdušeni nad alkimijo, ki je nastala med nama. Vendar je že naslednji dan ta ista oseba poklicala in mi rekla, da se počuti slabo. Bila sem šokirana, saj je bil to popolnoma drugačen odziv od prejšnjega. Spraševala sem se, kaj sem storila narobe.
Ob tem klicu sem se soočila z nekim starim spominom, prastaro rano, ki je v meni že dolgo tičala. Stekla sem ven iz hiše, kjer sem takrat živela, in v temi noči padla na kolena ob reki. Začela sem močno jokati in klicala Boga: “Kaj sem storila? Ne želim nikomur škodovati! Če delam kaj narobe, prosim, da to takoj prekineš!” Položila sem se na Zemljo, predajala ji svojo bolečino in strah.
Zdravljenje in razumevanje
Naslednji dan me je ista oseba ponovno poklicala. Rekla je, da se ji je odprla stara rana, ki jo je globoko pretresla, a zdaj razume, da gre za njen proces samozdravljenja. Ta amulet ji je sprožil zdravljenje. Ko sem to slišala, se mi je odvalila ogromna skala z srca. Še zdaj me strese, ko se spomnim na to. S tem dogodkom sem dojela, kako pogosto predajamo svojo moč drugim, ko ne verjamemo vase.
V tistem trenutku so se mi odprle rane iz preteklih življenj, povezanih s čarovništvom. Obe sva se našli v tej zgodbi in obe sva pridobili ogromno izkušnjo. Vesolje mi je pokazalo, da ni bilo nič narobe z mojim delom, in ta amulet je deloval kot ogledalo, ki je ljudem odstiralo iluzije ter jim pomagalo, da se povežejo s tem, kar so v tistem trenutku najbolj potrebovali.
Moč mojih kreacij
Sčasoma sem spoznala, da imam v sebi neko znanje, ki deluje globoko transformativno. Vendar deluje le pri tistih, ki jih resnično pokliče iz srca. Ne gre za to, da so amuleti lepi ali estetski – njihova moč deluje, če pride iz polja klica duše ali srca.
Moj učitelj mi je nekoč rekel, da vidim ljudi v globine, kar marsikomu ne bo všeč. To je lahko razlog, da nekaterim ljudem tudi jaz nisem všeč, ker vidim preko iluzij. Jaz sem si želela, da bi moje delo podprlo le dobro pri ljudeh, a v vsakem človeku so poleg ljubezni tudi strahovi in iluzije. S tem odpremo možnost za transformacijo in ustvarimo prostor za ljubezen.
Ponovno ustvarjanje amuletov
Prijateljica me že dolgo spodbuja, da ponovno začnem izdelovati amulete, a sem se temu upirala. Lani pa se je pojavila ena duša, ki si je zaželela nositi kode. Takoj sem pomislila na amulet, vendar še nisem bila pripravljena. Po skoraj letu dni sem se odločila, da ga izdelam. Čez nekaj dni me je ta oseba kontaktirala in rekla: “Pripravljena sem.” To me je nasmejalo in napolnilo z radostjo.
Zaključek
Zame je vsaka kreacija močno potovanje. Vse pri meni traja nekoliko dlje, saj mora biti vsak korak premišljen in usklajen. Hvaležna sem, da me začutite in sprejemate takšno, kot sem. Ni vse za vsakogar, in tudi jaz nisem za vsakogar, kar pogosto rada rečem. Nekateri začutijo moje delo, drugi ne. Vse je prav tako, kot mora biti.
To je moj odziv na amulet, in morda bo sledila še zapestnica. 🙃
